Konserviranje, restavriranje, renoviranje.

Pri ohranjanju likovnihumetnin ločimo nekaj osnovnih pristopov. Umetnine lahko konserviramo, restavriramoali renoviramo. V vseh primerih jetreba upoštevati neponovljivost samih stvaritev, njihovo zgodovinsko inumetnostno pričevalnost ter pomen. V primerih cerkvene opreme je trebaupoštevati še obredni pomen.

Konserviranje(ohranitev) je minimalni strokovni poseg v umetnino, ki ji zagotovi nadaljnjiobstoj. To pomeni, da utrdimo vse razrahljane dele, odstranimo prah, pajčevinein drugo nesnago (ptičji iztrebki, mušjeki, itd), pritrdimo morebitneodlomljene in odpadle dele ter opravimo zaščitne premaze. Stremi se k maksimalnemuohranjanjanju prvotne substance umetnine.

Restavriranje(vzpostavitev prvotnega stanja). V tem primeru govorimo o celovitem poseganju vumetnino s ciljem, da ji zagotovimo nadaljnji obstoj, ji izboljšamo stanje,dopolnimo morebitne manjkajoče dele, v primeru preslikav le te odstranimo terprvotno poslikavo estetsko dopolnimo. Enako se postopa tudi z morebitnimineprimernimi kasnejšimi dodatki, ki se jih odstrani in zamenja z ustreznejšimi.Vse kar se novega doda mora biti slogovno in estetsko usklajeno z originalom. Nakoncu opravimo zaščitne premaze. Stremi se k maksimalnemu ohranjanjanju prvotnesubstance umetnine.

Renoviranje(obnavljanje). Ta poseg je upravičen kadar gre za umetnino, ki je zelo hudopoškodovana (pozlata in barva se je v celoti odluščila), a vseeno služi svojemuprvotnemu (obrednemu) namenu. V tem primeru se dopolnijo, oziroma na novoizdelajo manjkajoči deli, skladno s sorodnimi umetninami iz tega obdobja alicelo mojstra (oziroma delavnice). Obnovi se tudi poslikava z morebitnimi pozlatamiin posrebritvami. Seveda je to skrajni ukrep. Največkrat govorimo o delnemrenoviranju, so pa tudi primeri celovitega renoviranja. Na koncu opravimozaščitne premaze. Tudi v teh primerih se stremi k maksimalnemu ohranjanjanjuprvotne substance umetnine.

Vse postopke se dokumentira.V soglasju z imetnikom se lahko odvzamejo vzorci, ki se jih shrani za morebitnekasnejše analize. Na ta način spoznavamo našo dediščino in bogatimo terpoglabljamo znanja potrebna za poseganje vanjo.

Za zaščito umetnin predglivami/plesnimi ter lesnimi škodljivci hroščki se ne uporabljajo več močnistrupi, ki so nekoč ogrožali tudi ljudi. Danes se uniči zalego v umetnini zmanj agresivnimi postopki, kar pa ne prepreči morebitno kasnejšo vnovičnonaselitev. Zato je priporočljivo preverjati stanje ter preventivne postopke popotrebi ponoviti.

Za vsak poseg se pripraviponudba, ob zaključku del pa izdela strokovno poročilo o opravljanem posegu.